fbpx

Propagandni članak WikiHow tvrdi da su štetnosti u cjepivima “teorije zavjere” na koje upućuju zlostavljači i nasilni roditelji

cjepivo

Ako ste mlađi od 18 godina i roditelji vas nisu odveli na cijepljenje, oni vas oni sigurno mrze i žele vam smrt. To je ono što WikiHow govori djeci, na novoj stranici s informacijama o “naučiti kako učiniti bilo što”, koja uči mlade kako se potajno cijepiti bez znanja ili pristanka roditelja.

U članku, „Kako se cijepiti bez roditeljskog pristanka“, unos od 9. siječnja 2020. tvrdi da sva protivljenja cijepljenju proizlaze iz „dezinformacija o cjepivima na mreži“ i „zečje rupe teorija zavjere i izmišljenih činjenica„ . “Jedini način da se to postigne, predstavlja rješenje, a to je da necijepljena djeca smisle kako da se izbore za cjepivo bez znanja roditelja.

Čak i ne pokušavajući prikriti svoju pravu namjeru, autori ovog unosa na WikiHow otvoreno sugeriraju da bi djeca trebala u osnovi lagati roditeljima u slučaju da u obitelji postoji protivljenje cijepljenju. Kada moljenje i drugi načini manipuliranja roditelja ne uspiju, toj istoj djeci je rečeno da potraže „drugu odgovornu odraslu osobu“ koja će im bez imalo brige ili pitanja dati cjepivo.

“Podnesite zahtjev za emancipaciju ako su vaši roditelji stvarno loši”, dalje glasi odjeljak “Pogledajte svoje mogućnosti”. “Pričekajte da napunite 18 godina ako mislite da bi vas roditelji strogo kaznili ili zlostavljali ako su saznaju da ih ne poštujete”, nastavlja se, postavljajući u dječje misli ideju da su roditelji koji se protive cijepljenju urođeni zlostavljači djece.

Big Tech želi uništiti odnos dijete-roditelj, dok na prijevaru želi potaknuti djecu da se potajno cijepe

Sveukupna premisa usredotočuje se na ideju da su roditelji koji se protive cjepivima u osnovi zli. Nadalje, gura se lažna ideja da su cjepiva uvijek sigurna i učinkovita, te da kad ih djeca ne dobiju automatski postaju “ranjiva na opasne, pa čak i smrtonosne bolesti.”

To je najjača propaganda koja izaziva strah posebno prilagođen “mladim ušima” kako bi ih potaknuli da rade nešto što inače svojevoljno ne bi ni pomislili. Žele li me moji roditelji povrijediti? Ono je što će se mnogi od njih zasigurno zapitati nakon čitanja ovog unosa, što izaziva ozbiljnu mentalnu tjeskobu i potencijalno nerazborito ili opasno ponašanje.

U međuvremenu, druge Big Tech platforme sustavno cenzuriraju sav sadržaj koji na bilo koji način dovodi u pitanje ispravnost cjepiva, što znači da će djeca koja pregledavaju web bez nadzora moći pristupiti samo informacijama koje ih potiču da se cijepe zbog vlastite “sigurnosti”, a istovremeno ih ne informiraju od uključenih rizika.

Već dugo vremena upozoravamo na takav scenarij, apelirajući na naše čitatelje da se pripreme za dan kada će se istina o cjepivima zabraniti na internetu. Čini se da je taj dan gotovo stigao, a WikiHow vodi put u ne samo promicanje procjepivne propagande na sljedeće generacije, već i postavljanju klina koji uništava odnos između djece i njihovih roditelja – i što bi moglo biti veće zlo od toga?

“Ovaj je članak toliko opasan po javno zdravstvo da WikiHow zaslužuje da ga roditelji tuže i kriminalistički pokrene zbog njegovog objavljivanja”, upozorava Mike Adams, zdravstveni rendžer. “Članak WikiHow pokušava oprati mozak djece potičući ih da razmišljaju kako su cjepiva univerzalno sigurna i učinkovita kad, u stvarnosti, proizvođači cjepiva otvoreno priznaju da njihova cjepiva uopće ne podržavaju stvarna znanost.”

0 0
Ocijenite članak
Pretplati se
Obavijest
guest
17 Comments
najstariji
najnoviji najviše ocjenjeniji
FranjoTahi
Gost
FranjoTahi
7 mjeseci prije

Zdravstveni rendzer? To mogu biti i ja. Niste li mogli naci neki bolji autoritet kolegice? Inace pisanje ovakvih clanaka je super sve dok se u vasoj okolini ne pojavi netko bolestan, sretno i dalje od mene iako sam cijepljen.

Mateja
Gost
Mateja
7 mjeseci prije

Petletna Kim Lebar iz Kopra se bojuje s hudo boleznijo, njene starše pa v obup spravlja tudi vse globlja socialna stiska, zato v imenu družine kličemo na pomoč dobre ljudi.
Objavljeno
25. oktober 2016 16.40
Preskoči oglas X
Helena Peternel Pečauer
Helena Peternel Pečauer
Facebook icon
Twitter icon
Mail icon
Ni hujšega, kot če se morajo starši soočiti s hudo zdravstveno diagnozo svojega otroka. Še zlasti če je ta komaj začel živeti. To sta na lastni koži, v najhujši razsežnosti, izkusila Majda Štenkler in Štefan Lebar iz Kopra. Medtem ko sta se, kot leva, borila za življenje svoje male Kim, sta se sama psihično popolnoma strla, dodatno pa ju je spodnesla še huda socialna stiska. Njuna pretresljiva zgodba kliče po pomoči.

Ko se je začela, sta verjela, da bo pravljica. To ni bila romantična najstniška ljubezen, ampak zveza dveh zrelih ljudi. Prej sta imela vsak svojo družino, hčere, ki so zdaj že odrasle, a se jima zvezi nista izšli. Takšno je pač življenje. Ko sta celila rane, so ju leta 2009 povezale podobne grenke izkušnje.

Oba sta imela službo, najela sta stanovanje in se nadvse veselila prvega skupnega otroka. Novembra 2011 je njuno srečo okronala mala Kim. Štefan je delal kot polagalec parketa, a posla je bilo vse manj, in še pred rojstvom njune deklice je pristal na zavodu. Njegove pridne roke se niso ustavile, »na črno« je znal zaslužiti kakšnega dodatnega stotaka na mesec. Majda je imela službo v tekstilni tovarni v Senožečah. »Živeli smo skromno, morala sva gledati na vsak evro, a brez dolgov smo z denarjem prišli skozi mesec,« pripoveduje.

Fotografije Jože Suhadolnik

Tudi ko se je Kim, tri mesece pred njenim drugim rojstnim dnem, pridružila še sestrica Gali, je bilo v hiši veliko veselje. Žal ne za dolgo. »Do dveh let je bila naša Kim povsem zdrava, lepo je rasla, se razvijala, precej je že govorila. Dan po zadnjem cepljenju pa se je začelo,« začne Majda. Ob spominu na tiste dni ji cmok v grlu za hip prepreči nadaljevanje, a se zbere: »Začela je padati. Med hojo ji je kar zmanjkalo ravnotežja, rokice so se ji tresle, nič ni jedla. S Štefanom sva sprva mislila, da je to reakcija po cepljenju. Imela je tudi vročino, zato sva ji nogice namakala v slano vodo. Kakšen dan kasneje, ko se Kim usta niso več zapirala in se je nenadzorovano slinila, naju je pošteno zaskrbelo. Takoj sva jo peljala k pediatrinji. Simptomom se je zelo začudila. Rekla je, da je mogoče že prej padala, pa tega nismo opazili, češ da je majhen otrok pač veliko v vozičku. Ampak naša Kim ni bila v vozičku dve leti in nemogoče bi bilo, da padanja ne bi opazila. Svojega otroka poznaš, saj dihaš z njim, a če ti pediater nekaj reče, ponavadi ne podvomiš takoj o njegovi strokovnosti.«

Zadnji stadij raka …

Ker deklica nenadoma ni več govorila, jo je pediatrinja napotila v Ljubljano. V razvojno ambulanto. »Nobene diagnoze ni postavila, le namigovala je, da je z njenim razvojem nekaj narobe. Leto in pol so na Pediatrični kliniki v Ljubljani delali preiskave. Na razvojnem in na nevrološkem oddelku. Po nekaj mesecih je prišla diagnoza, da ima ataksijo,« razlaga Štefan. »Na to so menda kazali vsi znaki. Kasneje pa so tamkajšnji psihiatri Kim pripisali celostni razvojni zaostanek. Iz navadnega vrtca smo jo morali premestiti v Portorož, v vrtec za otroke s posebnimi potrebami, in tam je bila skoraj eno leto. Njeno zdravje pa se je samo slabšalo, vedno težje je dihala, čeprav sva ji morala z Majdo dajati cel kup zdravil. Na papir sva spisala načrt, da ne bi kaj zamešala. Neprestano smo bili pri pediatru, z antibiotiki smo zdravili pljučnice, astme, s pumpicami bronhitise, vse mogoče …«

Besedo prevzame mamica: »Res, zelo hudo je bilo. Večkrat na dan je imela tako hude napade, da je z glavo butala ob tla. Nič ni mogla, zmanjkovalo ji je zraka, popolnoma so jo izčrpali. Ko je imela takšen napad ravno na pregledu v razvojni ambulanti, so nama rekli, naj kaj ukreneva, češ da je otrok zelo trmast. Nikomur nisva mogla dopovedati, da vzrok za njene težave ni trma, da prej ni bila takšna, hkrati pa sva jih prosila, naj Kim vendar pomagajo in ugotovijo, kje je vzrok za takšno nenadno spremembo. Ni nama šlo v glavo … No, ko sva jo lani sredi julija, že skoraj nezavestno, spet pripeljala na pediatrijo v Izolo, so jo takoj naložili v rešilca in drveli smo v Ljubljano. Potem so le našli diagnozo. Zadnji stadij raka …«

Vsi obmolknemo. Je kaj takega sploh mogoče? Še ne štiriletni otrok in rak? V zadnjem stadiju? »Nevroblastom je rak primarnega živčnega sistema. V hrbtenjači se razvije,« čez čas razloži Štefan. »Šok! Predstavljajte si! En mesec je trajalo, da sem sploh znal izgovoriti besedo, šele potem sem začel brskati po spletu in po drugih virih študirati, kaj to sploh je.« Majda: »Meni je dva meseca, preden je Kim dobila diagnozo, za rakom umrla mama. Nič mi ni bilo jasno. Kako ga ima lahko tak otrok?«

Življenje na nitki

Majdi in Štefanu se je zrušil svet. »Ko otroku postavijo takšno diagnozo, je tvojega življenja konec! Šel sem v bolnico in rekel, naj mi vzamejo vse organe, samo hčer naj rešijo. A ni bilo te možnosti. Kim so začeli zdraviti s kemoterapijo. Prof. dr. Janez Jazbec, predstojnik hematološkega oddelka, je rekel: ‘Gremo na polno, tri tedne moramo počakati, ampak ne obljubim vam nič.’ Hčerino življenje je viselo na nitki …« Štefanove oči napolnijo solze. Majda strta nadaljuje: »Raka je imela že po vsej hrbtenjači, deset centimetrov v prsi, na vrat je že šel, en tumor je bil za lopatico, kostni mozeg so ji zamenjali … noro. A po vsaki dozi kemoterapije sva opazila izboljšanje. Vsi znaki, tresenje, padanje, so izginili, celo usta so se ji zapirala, in to nama je vlivalo upanje. Doslej je preživela že sedem ciklusov kemoterapije, pet blokov imunoterapij in nič koliko obsevanj. Zdaj so ji, prvi v Sloveniji, presadili tudi lastne zdrave matične celice, ki so jih izločili iz njene krvi. Ravno na martinovo, dan po njenem petem rojstnem dnevu, je naročena na magnetno resonanco. Ta bo pokazala, ali smo raka premagali. Zdravniki na hematološkem oddelku, ki jih moramo zelo pohvaliti, zelo so se potrudili za Kim, pravijo, da imamo za to 50 odstotkov možnosti. Midva trdno verjameva v uspeh. Morava! K temu naju bodri tudi izboljšanje njenega stanja. Pred dvema mesecema je spet začela govoriti …«

Kimika, kot jo kliče mamica, je neverjetna borka. Njene vdrte očke, drobne ročice in šibko telesce sicer izdajajo hudo življenjsko preizkušnjo, a njen nasmešek vsem tistim, ki so jo predolgo narobe zdravili, govori: ‘Zmagala bom!’ V bolnišnici je bila zelo potrpežljiva. Vanjo so bile napeljane številne cevke, izgubila je vse laske, ki so ji prej segali čez ves hrbet, zobki so se ji stopili zaradi zdravil, od terapij je bila vsa zabuhla in utrujena, a vedno nasmejana. »Prav neverjetno za tako majhnega otroka,« komentira njen oče, »bila je prava ljubljenka osebja.«

Kmalu je seveda postalo jasno, da deklica nima nobene razvojne motnje in da je za vse njene simptome kriv rak, to pa so potrdile tudi analize DNK. »Otoka so mi zašuštrali, opravičila, ki jih zdaj poslušam, nič ne pomagajo,« je odločna Majda.

Še za hrano ni
Medtem je, nekako neopazno, zrasla tudi socialna stiska družine Štenkler Lebar. »Eden od naju ni mogel delati. Kim je bilo treba točno ob 7.30 naložiti v vrtčevski kombi, jo ob točno določeni uri dvigniti, tu je bila še Gali. Gotovo občuti, da večino moči namenjava njeni sestrici, čeprav se zelo trudiva, da ne bi bilo tako … Saj sem hodil na razgovore za službo, a kaj naj jim rečem? Da lahko delam le od te do te ure? Ko so izvedeli, da imam bolnega otroka, je bilo hitro konec pogovorov. Vsaj Majda je še imela službo,« zavzdihne Štefan, ona pa: »Zelo so mi šli na roke. Dva dni v tednu sem delala dopoldne, dva popoldne in dva ponoči. Kadar koli me je Štefan poklical, da morava s Kim v Ljubljano, ker se ji je poslabšalo, so me z razumevanjem spustili z dela. A vsake lepe stvari je enkrat konec. Pred dvema mesecema sem postala tehnološki višek in se prijavila na zavodu za zaposlovanje. Hudo je, ker sem izvedela, kako majhen znesek nadomestila mi pripada, a če sem iskrena, je tudi svojevrstno olajšanje. Niti minute nisem mogla mirno delati, ves čas sem imela v mislih Kimiko, ves čas sem poslušala, kdaj bo zazvonil telefon in bom morala teči, ker je z njo spet huje. Sto dni po presaditvi matičnih celic sva ji morala zagotavljati popolno izolacijo, razkužiti vsak predmet, vsako žlico, vsako igračo, vse, s čimer je prišla v stik. Bilo je noro. Preveč za enega človeka …«

Tudi Štefan se je tako počutil, ko si je moral pred vsako nujno potjo v Ljubljano pri najbližjih ali prijateljih sposoditi denar, da je lahko pokril stroške za bencin. »Takrat ne razmišljaš dosti, veš, da moraš ukrepati, da gre za življenje otroka. Z vsemi prihodki, socialno pomočjo, otroškimi dokladi sva zbrala toliko, da sva plačala najemnino za tole malo kletno stanovanje – v Kopru ni neprofitnih –, da sva pokrila položnice, za hrano in bencin pa nama je ostalo največ sto evrov, odvisno od meseca. Nabralo se nama je dolgov, avto dobesedno razpada, Kim potrebuje posebno prehrano, vse bio in eko …« našteva Štefan, Majda pa nadaljuje: »Vse to stane. Na vso moč se trudiva, poskušava se znajti, kolikor je mogoče, po obleke, tudi za deklici, hodim na Rdeči križ in Karitas. Včasih dobim še kaj hrane, a Kim takšne ne sme jesti. Štefan neposredno od preverjenih kmetov kupuje zelenjavo zanjo, ki ji jo moramo prekuhati in posebej obdelati. Nič surovega ne sme pojesti. Meso mora biti čisto sveže, piščančje in puranje, to pa je najdražje. Morala sva vreči karte na mizo. Ne moreva si več zatiskati oči. Sama tega ne bova zmogla. Če hočeva pomagati otroku, morava dobre ljudi prositi za pomoč, pa če nama je še tako težko. Samo da bi premostili trenutne težave! Ko bo Kimika zdrava, se bova že znašla. Pobrala se bova, znava delati in imava voljo.«

Petletnica se najraje igra zdravnike. Starši in sestrica so njeni pacienti. »Ne morete verjeti, kako strokovno in natančno nam povi

FranjoTahi
Gost
FranjoTahi
7 mjeseci prije

Da, komplikacije su gotovo uvijek sastavni dio svago lijecenja, pa tako i cijepljenja.

Majk Majers
Gost
Majk Majers
7 mjeseci prije

Ciljanje direkt na djecu tj zaobilaženje roditelja. Gestapo dica, to je ono šta žele, baš kako je Orwell pisa.

FranjoTahi
Gost
FranjoTahi
7 mjeseci prije

Ljudi od 18 godina vise nisu djeca, niti zakonski, a niti u glavi, pogotovo novije generacije odrasle uz internet. gestapo dica? Cime se hranite i ja bi malo.

Spacevoodoo
Gost
Spacevoodoo
7 mjeseci prije

Tko uopće piše kako se radi o ljudima odnosno onima od 18+.
Ja se ni u ludilu nebi hranio s onim sa čim se ti hraniš jer ne da bih izgubio vid nego bih izgubio i zdravi razum.

Majk Majers
Gost
Majk Majers
7 mjeseci prije

Zdravim razumom

RENEW
Gost
RENEW
7 mjeseci prije

http://www.efvv.eu/pathways-for-vaccine-damage/
http://www.alenkavindis.si/ospice-se-sirijo-zaradi-cepljenja-kako-jih-zdraviti/
Marsikaj se lahko zgodi Medtem pa zdravi necepljeni črnci pri teku in v ostalih športih dosegajo vedno boljše rezultate. Hrane je namreč tudi za črnce vedno več. http://www.regenerateland.com/why-the-slate-article-about-allan-savory-is-dead-wrong/ No Allan Savory bo poskrbel, da je bo še več in posledično bo še več črncev. Potem bodo pa imeli črnci premalo žensk in ker pri črncih šibki posamezniki ne dajo svojih genov naprej, ker že prej narava poskrbi… Zato so črnci močnejši, bolj zdravi, lepši in posledično belke raje izberejo črnce.

Dr med mafia
Gost
Dr med mafia
7 mjeseci prije

… i lekarska mafija

Spacevoodoo
Gost
Spacevoodoo
7 mjeseci prije

Da na bilo kojoj wiki opciji piše kako je nebo po vedrome nebu plavo, i za povjerovati u tu informaciju trebalo predhodno ipak otići na pregled kod okulista i dobiti potvrdu o zdravom vidu.

Malomorgen
Gost
Malomorgen
7 mjeseci prije

Bla bla clanak….verovatno fake news… Smijesno

Mateja
Gost
Mateja
7 mjeseci prije

Po smrti 19-letne študentke, ki je umrla po cepljenju proti virusu papiloma, se v Avstriji pojavljajo dvomi o varnosti cepiva.

Po smrti 19-letne študentke Jasmin Soriat, ki je umrla tri tedne po cepljenju proti humanemu virusu papiloma (HPV), se pojavljajo dvomi o varnosti tega cepiva, ki naj bi preprečevalo raka na materničnem vratu. Internetni portal oe24.at je pretekli teden poročal, da je vodja organizacije Krebshilfe, ki nudi pomoč obolelim za rakom, ginekolog Paul Sevelda svetoval, da se z nadaljnjim cepljenjem počaka, čeprav vzročna povezava med smrtjo in cepivom zaenkrat še ni bila dokazana.
Soriatova je že osma ženska, ki je po cepljenju doživela akutne stranske učinke.
Soriatova je že osma ženska, ki je po cepljenju doživela akutne stranske učinke.FOTO: POP TV
Dunajski inštitut za sodno medicino je obdukcijo namreč opravil šele tri mesece po smrti Soriatove. Obdukcija mora biti opravljena v kratkem roku le, ko je prisoten sum na umor, je v intervjuju za dunajski časopis Standard pojasnil sodni izvedenec Johann Missliwetz.
Umrlo že osem žensk
V državah z razvitimi zdravstvenimi sistemi so raka zatrli z ginekološkimi pregledi, ki omogočajo zgodnjo diagnozo bolezni, ki je v začetnem stadiju lahko ozdravljiva. Vendar pa sistem ni čisto varen, saj predvsem ženske, ki živijo v slabih socialnih razmerah, le redko obiskujejo ginekologa.
Zaradi predolgega časovnega razpona pozneje ni bilo več možno opraviti potrebnih analiz, ki bi ovrgle ali dokazale povezavo med cepivom in smrtjo. Obdukcija je pokazala le, da je Soriatova umrla, ker so ji odpovedale dihalne poti. Odpoved dihalnih poti je sicer eden od stranskih učinkov cepiva, vendar pa obdukcija ni uspela dognati dejanskega razloga, ki je to povzročil pri Soriatovi.

Po poročanju avstrijskih medijev je Soriatova že osma ženska, ki je po cepljenju doživela akutne stranske učinke. Ena izmed žrtev je bila takrat petnajstletna Marion N., ki je lanskega maja tri tedne po cepljenju dobila hude glavobole in napade slabosti. Ko so jo, že v življenjski nevarnosti, pripeljali v bolnišnico, so ugotovili, da ima vnetje možganskega debla in hrbtenjače, bali so se tudi, da bi ji odpovedale dihalne poti. Ko je bila Marion zunaj življenjske nevarnosti, je sledila naporna rehabilitacija, saj se je danes šestnajstletno dekle moralo ponovno naučiti hoditi.

Internetni portal oe24.at je zapisal, da naj bi cepljenje proti HPV preprečilo 70 odstotkov primerov raka na materničnem vratu in ginekoloških operativnih posegov. Po vsem svetu za rakom na materničnem vratu letno umre okrog 250.000 žensk, 80 odstotkov v državah v razvoju.

Ante
Gost
Ante
7 mjeseci prije

Kada sam bio dijete u komunizmu nisam došao na prvi sat u školi nego tek na treći a bilo je cijepljenje. Kada sam došao u školu doktorica je došla u razred uzela me za ruku odvela me na cijepljenje. I onda su na silu cijepili djecu. Ono što želim sa time reći, da se vezi takvih stvari ništa nije promijenilo, oni izvršavaju ono što im je naređeno bez obzira tko je na vlasti. To mi samo daje na znanje da je to onda bio lažni komunizam, kao što je danas imamo lažnu demokraciju. Obični ljudi su samo pokusni kunići drže nas na ovom svijetu kao zatvorenike i ne daju da se razvijemo a svemir je ogroman.

Mateja
Gost
Mateja
7 mjeseci prije

No tudi zaradi cepljenja je mogoče umreti. Bi bilo pa zanimivo videti stran, ko bi se recimo oseba, ki v resnici ne sme biti cepljena in je to dokazano, starši to vedo a oni pač ne, šla cepit in končala mrtva kot je končala mrtva Natalie Morton. Natalie Morton je umrla zato, ker je pred cepljenjem niso ustrezno zdravstveno pregledali in ugotovili, da niti slučajno ni zdrava.

eks
Gost
eks
7 mjeseci prije

Da bi se razumelo kako funkcioniše USA , treba znati sledeće: Razne moćne interesne grupe, koje su organizovane i funkcionišu na mafijaškom principu ( vojno-industrijski kompleks, energetski kompleks, farmaceutski kompleks, …) radi postizanja svojih ciljeva , kreiraju zvaničnu politku države u svoju korist – korumpiranjem kongresmena i senatora , a nekada deluju nezavisno od zvanične politike i odvojeno od države. Te interesne grupe vode svoju politiku i ostvaruju svoj globalni uticaj putem propagande, putem privatnih ratova koje vode plaćene vojske, korumpiranjem političara i vlasti u drugim državama i na mnogo drugih načina. U ovom slučaju farmaceutska mafija čini sve da u samom začetku spreči razotkrivanje istine o učinkovitosti vakcina čiji sadržaj je nepoznat , odnosno za koje su uveli oznaku “poslovna tajna”, kako se ne bi otkrilo šta se sve u tim vakcinama nalazi. To je glavni problem . Možda su one učinkovite, a možda izazivaju i neželjene posledice. Obzirom da je kod vakcina u pitanju najveći profit koje farmaceutska mafija ostvaruje , a naplaćuje direktno od države kojoj “uvaljuje” vakcine, samo po sebi nameće se opravdano mišljenje da je u pitanju zlo .

brb
Gost
brb
7 mjeseci prije

neki od komentatora ovdje bi se trebali obavezno cijepiti, malo žive, aluminija i formaldehida bi moglo pozitivno utjecat na njih

istrazuj
Gost
istrazuj
7 mjeseci prije

“…Big Tech želi uništiti odnos dijete-roditelj…”
.
Sve kao u Orwelovoj 1984!
Ovaj WikiHow je cionisticko smece i to najgore vrste!
.
Medjutim, pored ovakve zlocinacke cionisticke propagande – NIKAD dosta clanaka iz STVARNOG ZIVOTA!
Evo, kako su “vakcina”-zlocinci izbacili naucnicu – zato sto je JAVNO obznanila da u vakcine stavljaju – otrove:
https://www.naturalnews.com/2018-06-08-the-criminalization-of-science-whistleblowers-a-mind-blowing-interview-with-judy-mikovits-phd.html
.
Mislim da bi uviek i sve clanke trebalo siriti kao POZAR po cijelom internetu, jer zlocinci, uz pomoc ovakvog smeca kao WikiHow ne samo da cenzurisu masovno lazu (jasno je kome pripadaju sve ogromne tzv “drustvene mreze”) – nego su u prilici da NEPREKIDNO lobotomiraju djecu, kroz kojekakve “naucne sajtove”…
E ovdje i samo ovdje, kad se radi o NEVIDJENOM trovanju djece (!!!) – smatram da svaka ona BUDALA (!!!!!) – koja “naucno” brani vakcinacije – jeste MORALNA NAKAZA!

POVEZANE VIJESTI

Izbornik
17
0
()
x